O odnosu do denarja in navadah pri ravnanju z denarjem, upravljanju osebnih financ ipd. smo širšo javnost preko medijev seznanjali in izobraževali že pred petnajstimi leti, danes pa je ta tema še bolj aktualna, saj je še več ponudbe – nastajajo nova podjetja z novimi vrstami storitev in produktov, predvsem t. i. fintechi, ki finančne storitve povezujejo s tehnologijo. Tudi za nas je to postalo še bolj zanimivo področje raziskovanja, še posebej, ker v zadnjih letih preko analiz in poznavanja trga sodelujemo pri razvoju tovrstnih rešitev in podjetjem pomagamo razumeti pričakovanja in vedenje uporabnikov. S tem tudi prispevamo, da se rešitve razvijajo v skladu z njihovimi potrebami.
Tokrat smo se posvetili raziskovanju prav posebnega segmenta varčevalcev
Varčevalci v naložbenih kovinah se precej razlikujejo od povprečnega slovenskega varčevalca. Svoja sredstva imajo v kovinah namesto na banki, kot naložba pa so zanje zanimive tudi nepremičnine. Vsekakor so zanje naložbene kovine na prvem mestu, tako v praksi kot v razmišljanju, če bi imeli toliko in toliko na razpolago, in to jih najbolj razlikuje od ostalih varčevalcev. Kakšno prednost vidijo ti varčevalci v kovinah pred ostalimi, lahko vidimo na grafu, ki predstavlja porazdelitev sredstev nekako v skladu s trisektorsko strategijo – naložbene kovine so daleč pred nepremičninami, denarjem in delnicami.
Kdo pa so tisti, ki zaupajo plemenitim kovinam?
Zaznali smo, da gre za najbolj aktivno populacijo – zaposleni, srednjih let, najpogosteje nekje med 36. in 45. letom starosti, z rahlo nadpovprečnimi dohodki, predvsem pa tisti, ki jim po plačilu vseh stroškov uspe nekaj prihraniti – pa ne govorimo o velikih vsotah, lahko je to par deset evrov. Te varčevalce smo želeli spoznati tudi širše, ne le skozi sociodemografske značilnosti: z vidika naložbenega vedenja so to tisti, ki nimajo radi tveganih naložb in niso aktivni investitorji – raje redno varčujejo. Gre pa za kar poučene varčevalce, informacije pridobivajo sami, spremljajo trg in analize, pri tem pa zaupajo predvsem strokovnjakom. Kar se nam zdi še posebej zanimivo, pa je to, da se čutijo (so)odgovorni za lastno finančno varnost – torej, da morajo za to sami poskrbeti in ne čakajo, da bo država poskrbela zanje. Slednje se odraža tudi v tem, s kakšnim namenom varčujejo.
Zakaj sploh kupujejo plemenite kovine?
Varčevalci vidijo v tem načinu varčevanja oz. naložb dobro razmerje med varnostjo in donosnostjo, saj menijo, da jim nudi oboje – na eni strani nizek nivo tveganja, po drugi strani pa si obetajo tudi donosnost, vendar na dolgi rok.
Ali se odločajo za mesečne ali enkratne nakupe?
Ne eno ne drugo – najpogosteje se odločajo za občasne nakupe, večkrat ali vsaj enkrat letno. V primerjavi z občasnimi nakupi je delež varčevanja z rednimi vplačili nizek – le desetina se jih je v zadnjem času odločila za ta način, kar je tudi posledica tega, da je varčevanje v primerjavi z nakupi posameznih kosov kovin, relativna novost v tovrstni ponudbi na trgu.
Zakaj pa se odločajo za varčevanje?
Večina jih varčuje za varno prihodnost, tudi za dodatek k pokojnini in finančno neodvisnost, kar dodatno potrjuje lastno odgovornost teh varčevalcev do svoje finančne varnosti. Vsekakor so to varčevalci, ki varčujejo na dolgi rok.
Na kakšen način varčujejo in kakšne so njihove prihodnje namere?
Zanimive so tudi ugotovitve, za katero obliko naložbenih kovin se v največji meri odločajo – na prvem mestu so zlate palice in ploščice, sledijo pa srebrniki.
V prihodnje bodo na splošno varčevali še več, delež nakupa naložbenih kovin se bo še povečal, nameravajo pa več sredstev nameniti tudi aktualnim kripto valutam. Te namere kažejo na to, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo spremembe v varčevalno-naložbenih navadah, ki jih bomo v Arhei aktivno spremljali z namenom, da se bodo ponudniki na trgu lahko ustrezno odzivali v skladu s pričakovanji uporabnikov.
