Najmlajša potrošniška sila je rojena med letoma 2010 in 2025 (glede spodnje meje si raziskovalci niso popolnoma enotni in variira od letnice 2010 do 2013). Je prva mobile-first in video generacija, ki je obkrožena z informacijami na digitalnih kanalih in zaradi tega presenetljivo vplivna pri nakupnih odločitvah gospodinjstev, z oblikovanimi mnenji in pričakovanji do znamk ter njihovih izdelkov in storitev.
Kot Alpha jo je poimenoval avstralski družbeni raziskovalec Mark McCrindle let – alpha kot prva, ki jo tehnologija determinira že od rojstva in na način kot nobene predhodne generacije: to je generacija, ki je odraščala obkrožena z orodji in sistemi, s katerimi so se njihovi starši srečali šele v odrasli dobi. Če so njihovi starši prehodili pot iskanja informacij od obiskov knjižnice in izposoje knjig, do iskanja na Googlu in pogovorov z orodji umetne inteligence, Generacija Alfa odrašča z Youtubom in pogovorom s tehnologijo (govorimo o pogovornih orodjih oz. chatbotih, AI chatu in karkoli še prihaja).
Tudi sama velikost te generacije je impresivna: generacija Alfa trenutno predstavlja 23 % svetovnega prebivalstva, do leta 2035 bo postala največja živeča generacija.
Nekateri raziskovalci so jim dali tudi alternativno ime: Generacija C ali Generacija COVID. Njihovo otroštvo je zaznamovalo, na nek način celo prekinilo restriktivno, negotovo, družbeno izolirano obdobje pandemije. Leta pandemije so na tej generaciji pustila pečat v smislu tega, kako se družijo, učijo in povezujejo s svetom okoli sebe. Zaradi teh let je generacija izrazito raznolika glede na starostna obdobja in morda se zato del generacije vrača k druženju in družabnim igram ter k življenju na ulici.
Njihova razlikovalna lastnost od predhodnih generacij: tehnologija je del njih
Digitalno zanje ne pomeni, da so vedno “vklopljeni”. Tehnologija je neločljiv del njihovega življenja in vsakdana, a se znajo od nje odmakniti, odklopiti in postavljati meje, do kam in kdaj seže digitalno v njihovo življenje. Je njihov podaljšek (najbliže teoriji, ki jo je v 60. letih opredelil teoretik Marshall McLuhan), saj so odraščali z (mobilno) tehnologijo ter prenosnimi, v zadnjih letih tudi nosljivimi napravami.
Generacija Alfa uporablja tablične računalnike, pametne telefone in igralne konzole, tudi pametne ure – naprave, ki so zabavne, intuitivne in prenosne. Ni jim toliko pomembna znamka kot to, kaj jim naprava omogoča. Zato so tudi manj cenovno občutljivi – sicer presojajo vrednost za denar, a če jim naprava omogoča, da z njo nekaj ustvarijo, je vredna svojega denarja. Fokus se je premaknil od “poglej to napravo” k “poglej, kaj lahko z njo ustvarim”.
Generacija Alfa je selektivna pri spremljanju medijskih vsebin
Otroci generacije Alfa manj sledijo novicam kot v preteklih letih. Učijo se izklopiti, ko postane preobremenjujoče, in gravitirajo k vsebini, ki se jim zdi lažja in enostavnejša. To se verjetno navezuje tako na njihovo “pandemično” identiteto kot na vzgojo s strani staršev milenijcev in starejših Z-jevcev, ki so jim predali lastno znanje, izkušnje ter predvsem selektivnost glede uporabe medijev in sprejemanja medijskih vsebin.
Spremljanje vsebin na družbenih omrežjih namesto sodelovanja
Medtem, ko si je Generacija Z svojo digitalno identiteto zgradila tudi preko sodelovanja na družbenih omrežjih – deljenje, objavljanje mnenj, statusov in misli – so Alfe na spletu precej bolj zadržane. Gledajo, brskajo in absorbirajo. A po drugi strani je to generacija, ki je pripravljena deliti povratne informacije bolj neposredno, tudi v živo in izraziti iskreno zanimanje za sodelovanje, če so motivirani. Pri njih je občutek, da ima njihovo mnenje težo in njihov glas namen, še močnejši kot pri Z-jevcih.
Učim se zase, ne za oceno.
Zanimiva primerjalna razlika med Generacijo Z in Generacijo Alfa je tudi pogled na izobraževanje. Pri Generaciji Z se je uspeh merilo z akademskimi rezultati, z diplomo, oceno, priznanjem. Pri Generaciji Alfa se to spreminja. Podobno kot pri njihovem odnosu do tehnologije, ne gre za samo izrazno obliko – v tem primeru oceno, temveč za to, kaj so iz tega odnesli, kaj so se dejansko naučili in kako to lahko uporabijo. Znanje je zanje orodje – ne trofeja.
Dobra novica: Generacija Alfa je pripravljena sodelovati v raziskavah
A njihova pričakovanja so visoka in prav tako velja: “Kaj je tu zame?”
- Gamifikacija: pritegnejo jih gamificirani načini z nagradami in točkami, preko katerih lahko nekaj dosežejo in pridobijo.
- Osebni pristop: občutek pomembnosti, opaženosti in slišanosti je pomemben že v fazi vabila – k raziskavam jih moramo povabiti individualno, čimbolj osebno, s prilagojenim nagovorom in s strani zaupanja vredne odrasle osebe. Če kje vidijo javno objavo, je sicer dodatna prednost, a prepriča jih osebno povabilo.
- Zagotovilo zasebnosti: najbolj ozaveščena generacija glede zasebnosti pričakuje jasne informacije, kaj se zbira, zakaj in kako dolgo.
Več o konkretnih pristopih v raziskavah za Generacijo Alfa pa v enem od prihodnjih prispevkov.
Za zaključek: pričakovanja te generacije niso zapletena in jih ni težko razumeti, zahtevajo pa drugačne pristope in miselne preskoke glede tega, kako jih doseči, vključiti in motivirati. Pomembno je, da ohranimo njihovo pozornost tudi potem, ko smo vzbudili zanimanje.
Preberite še predhodni prispevek o Generaciji Alfa na našem blogu – prispevek, ki ste ga ravnokar prebrali, predstavlja njegovo nadaljevanje in posodobitev leto kasneje.
VIRI
Gen Alpha unfiltered in Gen Z vs Gen Alpha (vir raziskav)
Top Digital Marketing Strategies For Gen Z And Gen Alpha In 2025