Ali smo Slovenci res samo varčevalci?

Pogosto slišimo, koliko denarja slovenska gospodinjstva hranijo v bankah in v gotovini, redko pa dobimo tudi vpoglede, kaj stoji za tem. V Arhei se zato v raziskavah podrobneje posvečamo spremljanju varčevalnih navad in naložbenega vedenja, ter globljim vpogledom v odnos do denarja na splošno, upravljanje osebnih financ, in vlogo različnih finančnih ponudnikov pri upravljanju z denarjem: od bank in zavarovalnic, upravljalcev skladov, premoženja do t. i. neobank, fintech-ov in insuretech-ov.

V prispevku delimo nekaj rezultatov naših raziskav, med drugim tudi za dva naročnika, ki sta rezultate delila z javnostjo, ZDU GIZ in Časnik Finance.

Delež tistih, ki varčujejo, se je v zadnjih desetih letih povečal z dobre polovice na skoraj 80 odstotkov populacije. Med njimi je višji tudi delež varčevalcev na banki, a ob tem se je varčevanje razpršilo ter razširilo tudi na vlaganja. O varčevalnih načinih in naložbenih razredih sicer sprašujemo hkrati, saj je ljudem težko jasno ločiti med enim in drugim. V čem je razlika, kako jo ljudje percipirajo in kako sploh vprašati, da dobimo realno sliko, smo raziskali v predhodnih ekspertnih analizah in kvalitativnih raziskavah, a o tem kdaj drugič.

Z vprašanjem, kako varčujejo in vlagajo (ali nič od tega), smo v zadnji raziskavi ugotovili:

• 80 % sodelujočih varčuje, vključno z varčevanjem na banki in v gotovini;

• 46 % prihranke ali presežke trenutno vlaga ali plemeniti;

• 20 % jih ne varčuje in ne vlaga.

Večina populacije je torej varčevalcev, skoraj polovica je vlagateljev. Če to primerjamo s finančnim stanjem, pa več kot polovica trdi, da prihrankov nima: 38 % jih ima ravno dovolj denarja za sprotno porabo, 16 % pa se pogosto sooča s pomanjkanjem denarja. Očitno varčujejo tudi tisti, ki imajo “ravno dovolj”. Tudi za vlaganje se odloča večji del populacije, kot je tistih s presežki, saj je le-teh le 7 %.

Največ ljudi varčuje na varčevalnem računu ali depozitu (38 %) in v gotovini (27 %). Ta delež se z leti ne zmanjšuje, a pridobivajo novi naložbeni razredi, tudi zavarovanja so se okrepila. Življenjsko zavarovanje z varčevanjem ima 19 %, vzajemni skladi 16 % in kriptovalute tesno za njimi s 13 % varčevalcev. Neposredno v delnice ali obveznice vlaga 11 % sodelujočih, v ETF pa 7 %, skupaj torej več kot v kriptovalute, a posamezni naložbeni razred je manjši od kriptovalut. Tu se sicer bistveno razlikuje vrednost naložb – pri kriptovalutah so le-te neprimerljivo manjše, saj ljudje vlagajo na različne načine, tudi z minimalni zneski (tudi pod 10 eur), kar jim omogočajo aplikacije tujih ponudnikov. Naložbe v kriptovalute zgledajo bolj kot vlaganju podobne varčevanju, če sodimo po zneskih ali igranju iger (na srečo?), če sodimo po dinamiki in tveganju.

Varčevalci in vlagatelji se torej srečujejo z novimi načini in možnostmi, kar od njih zahteva (še) več znanja in izobraževanja – ne vzgoje, saj varčujejo in vedno več vlagajo praktično že vsi, ki so tega zmožni, temveč izobraževanje o tem, kako ohranjati vrednost denarja ob ustrezni razpršenosti in varnosti naložb ter sprejemanju tveganj.

Ponudbe je dovolj in izbire je vedno več, tudi na področju finančnega izobraževanja. Za varčevalce in vlagatelje je zato vse bolj pomembno, kako izbrati vire informacij in ločiti strokovna izobraževanja od laičnih nasvetov. Vsi strokovni ponudniki opozarjajo, da hitrih nasvetov ni, edina hitra rešitev je začeti takoj. Finančna pismenost je učenje na dolgi rok in na ‘zalogo’, zato strokovnjaki pravijo “najbolje je začeti včeraj, bolje pa danes kot nikoli”.

Ključno je informiranje in pravi viri informacij. V raziskavah ljudje na prvem mestu navajajo družino, prijatelje in sodelavce (40 %), sledijo lastne izkušnje (21 %), šele potem strokovne vire, petina se ne informira.

Več kot polovica se o finančnih odločitvah posvetuje s partnerjem ali družinskimi člani, 14 % s prijatelji ali znanci, s finančnim ali bančnim strokovnjakom desetina. 40 % se odloča sama, brez posveta s komerkoli. Na osnovi samoocene znanja in sposobnosti odločanja varčevalcev in vlagateljev, se kažejo zanimivi razkoraki – najbolj aktivni vlagatelji, ki svoje naložbe razpršujejo, se ocenjujejo z relativno nižjo stopnjo znanja kot tisti, ki si želijo vlagati, a iz svojih aktivnosti ne izkazujejo takšne stopnje znanja, kot jo sami zase ocenjujejo. Še bolj zanimivo je to, da slednji v večji meri ‘svetujejo’ tudi svojim družinskim članom in/ali prijateljem.

Preberite še predhodni prispevek Kaj nam o potrošnikih pove njihov odnos do osebnih financ?.

Pomembno je, da (potencialne) stranke spoznavate s svojega zornega kota – segmentacija strank in kje se skriva “potencial”, je za vsako finančno družbo drugačna. Splošni podatki o trgu vam lahko dajo osnovno sliko o stanju, a za podporo vašim poslovnim odločitvam potrebujete poglobljene vpoglede in analize po vaši meri – za vaš poslovni problem, za vašo tržno pozicijo in za vaš tržni potencial. Tudi v raziskavah je podobno kot pri vlaganju – če ste leta “preživeli” brez njih, začnite danes, saj je to bolje kot jutri.

Omenjena naročnika sta z raziskavo, povsem zasnovano za njihove potrebe poleg splošnih podatkov o trgu, pridobila:

• profile obstoječih in potencialnih varčevalcev in vlagateljev, glede na način odločanja, vire informacij, izkušnje in pristop k  izobraževanju;
• vpogled v sprejemanje finančnih odločitev in nakupne poti za finančne produkte, od virov informacij, načina izobraževanja do kanalov nakupa;
• opredelitev relevantnih ciljnih skupin glede na uporabo in pričakovanja do prodajnih kanalov in digitalnih orodij, vključno z možnostmi in uporabo umetne inteligence (AI).

Raziskava, zasnovana po meri naročnika, upošteva produktni portfelj podjetja in podpira njihov produktni razvoj ter pripravo trženjskih aktivnosti.

Za potrebe vpogleda v trg in spoznavanje strank lahko finančni družbe in ponudniki izkoristijo svojo prednost v tem, da imajo bazo lastnih strank. Na tej bazi lahko začnejo raziskovati, saj bodo tako najbolje spoznali ne le svoje stranke, tudi potencialne stranke, saj se največji potencial morda skriva prav med obstoječimi strankami.

Za redno vključevanje strank in aktivacijo pri sooblikovanju ponudbe, lahko finančni ponudnik vzpostavi interni raziskovalni panel, s katerim dobi platformo za stalni vir vpogledov v stranke, ki jih lahko dopolnjuje tudi s transakcijskimi podatki.

Preberite si še primer vpogleda v dva profila bančnih uporabnikov

Koliko Slovencev varčuje in koliko jih vlaga?

Po raziskavi, ki smo jo v Arhei izvedli aprila 2026, varčuje 79 % Slovencev, starih od 18 do 65 let, ki (so)upravljajo svoj denar. Prihranke ali presežke trenutno vlaga 47 %. Dodatnih 22 % je vlagalo v preteklosti, zdaj pa ne.

Ali se vlagatelji odločajo pri svetovalcu ali prek aplikacije?

Odvisno od naložbe. Za vzajemne sklade jih največ prepriča svetovalec v poslovalnici (49 %). Za vrednostne papirje (51 %) in ETF (82 %) pa se večina odloči sama, prek digitalne aplikacije.

Ali ljudje pri osebnih financah zaupajo umetni inteligenci?

Večinoma še ne. AI pri upravljanju financ uporablja slaba petina uporabnikov digitalnih orodij. Med vsemi sodelujočimi bi 61 % bolj verjetno upoštevalo priporočilo osebe, priporočilo AI pa 14 %.

Zakaj naj finančna institucija raziskuje navade svojih strank?

Ker transakcijski podatki pokažejo, kaj stranke počnejo, ne pa, zakaj. Raziskava razkrije motive, ovire in pot do odločitve. To je podlaga za segmentacijo, razvoj produktov in izbiro kanala, prek katerega institucija stranko res doseže.

Pomagamo vam z vpogledi, kako se vaše stranke odločajo o varčevanju in naložbah, ter izsledke prevesti v ponudbo, komunikacijo in digitalna orodja, ki jih bodo dejansko uporabljale.

  Kontaktirajte nas zdaj! → 

• Arhea za ZDU GIZ (2026): Navade in odnos do upravljanja osebnih financ ter uporaba digitalnih orodij. Poročilo raziskave, maj 2026.
• Arhea za Časnik Finance (2025): Kaj nam o potrošnikih pove njihov odnos do osebnih financ?
• Banka Slovenije (2026): Finančni računi Slovenije – četrtletna informacija, julij 2026.

Preberite tudi: