Kako prepoznati ciljne uporabnike in jih vključiti v razvoj

Članek lahko preberete v 

3

 min

Izziv

Vsak peti Slovenec je lastnik gozda[1]. Zaradi vedno večjih potreb po gospodarjenju z gozdom in razpršenosti lastništva je nastal projekt DI-Gozd, Digitalna Inventizacija Gozda, v okviru katerega se razvijajo inovativna digitalna orodja, ki digitalizirajo in pospešujejo procese spremljanja, načrtovanja in organizacije gospodarjenja z gozdom. Pomembna so predvsem za male lastnike gozdov, ki naj bi s tem dobili bolj realno sliko svojega gozda, kot podlago za boljše gospodarjenje z njim – na kratko, lahko bi spremljali, kaj imajo v gozdu in kako s tem gospodariti.

Pa imajo mali lastniki gozdov sploh interes za to in koliko se jih sploh ukvarja z njim? Kdo jim pri tem pomaga, s kom sodelujejo in kaj delajo sami? Koliko je tistih lastnikov, ki bi jim digitalna orodja res pomagala ali jih spodbudila, da bi se lotili gospodarjenja z gozdom?

To so bila ključna vprašanja naročnika, njegov cilj pa priprava načrta trženja celovite storitve upravljanja z gozdovi, podprte z digitalnimi orodji.

Rešitev

Zasnovali smo rešitev, ki je vključevala več deležnikov: male zasebne lastnike gozdov, večje lastnike gozdov, ki z njimi aktivno upravljajo in izvajalce del v gozdovih (med njimi so tudi večji lastniki, ki izvajajo dela za male lastnike). Naredili smo analizo stanja, spoznali večje lastnike in izvajalce na uvodni delavnici ter z intervjuji, sledila je raziskava med malimi zasebnimi lastniki gozdov.

Proces

1. Stanje na področju lastništva gozdov v Sloveniji

Z analizo stanja smo naredili oceno trga z vidika lastništva in velikosti gozdnih površin. Analizirali smo tudi pretekla dogajanja, ki so vplivala na stanje lastništva danes in razdrobljenost površin ter razlike med regijami (denacionalizacija, načini dedovanja idr.). Zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji je skoraj 500.000, v lasti pa imajo več kot 900.000 ha gozdov, kar je v povprečju manj kot 3 ha na lastnika. Največje posesti so na Koroškem.

2. Delavnica za spoznavanje deležnikov in digitalnih orodij

Na delavnici smo dobili vpogled v način gospodarjenja z gozdovi iz prve roke, tj. od izvajalcev del za lastne gozdove in gozdove mali lastnikov. Sodelovali so gozdarji, žagarji, inženirji, lastniki kmetij in vsak je podal svoj pogled ter predstavil svoje izkušnje.

  • Tako smo opredelili ključne probleme in bolečine lastnikov gozdov.
  • Opredelili ciljne uporabnike in prva izhodišča za trženje – kdo bi bili najbolj primerni uporabniki digitalnih orodij, zakaj ravno oni, kaj jim orodje lahko rešuje in kako jih doseči.
  • Prvič preizkusili digitalna orodja v razvoju – pri tem smo dobili neposreden feedback sodelujočih glede nujnih vs manj potrebnih funkcionalnosti in načina delovanja oz. izkušnje za uporabnika – tako z vidika sodelujočih, ki so predstavljali strokovnjake na področju upravljanja z gozdovi, kot skozi perspektivo ciljnih uporabnikov, ki jih sodelujoči poznajo iz izkušenj. Mobilno aplikacijo v testnem okolju smo preizkusili tudi na terenu, v kočevskih gozdovih.

3. Intervjuji z večjimi lastniki gozdov in izvajalci del

Po delavnici so sledili intervjuji, v okviru katerih smo se dodatno pogovorili s strokovnjaki, tudi z nekaterimi sodelujočimi na delavnici, z večjimi lastniki in aktivnimi upravljalci lastnih gozdov, ter s predstavniki Zavoda za gozdove. V okviru delavnice in intervjujev smo spoznali tudi dve revirni gozdarki. J

4. Vpogled v zasebne lastnike gozdov

Med zasebnimi lastniki gozdov smo opravili spletno raziskavo, na osnovi katere smo jih segmentirali glede na aktivnost in način upravljanja z gozdom.

Pripravili smo poglobljen opis njihovih lastnosti, gozdne posesti in vpletenosti v gospodarjenje, dodali pa smo tudi vire informacij ter odnos do digitalnih orodij in mobilnih aplikacij. Preverjali smo tudi prihodnje namere na področju gospodarjenja z gozdom (predvidene aktivnosti, način evidentiranja in izvajanja del).

5. Priporočila za nadaljnji razvoj in trženje

Na osnovi vseh predhodnih faz in dodano analize vzornikov, tj. primerljivih digitalnih orodij v tujini, smo opredelili priložnosti, ključne ciljne uporabnike ter opredelili njihove potrebe in bolečine, ki jih lahko rešijo digitalna orodja (tj. mobilna aplikacija in spletni portal). Opredelili smo tudi predlog funkcionalnosti, ki jih je smiselno razviti – katere bolj in katere manj prioritetno glede na to, kako neposredno rešujejo bolečine uporabnikov. Opredelili smo tudi izhodišča za pripravo trženjskega načrta, predvsem predloge za pozicioniranje in ključna sporočila.

Rezultat

Ugotovitev, da ciljna skupina ni ena sama, kot je ekipa sprva načrtovala, da so ciljne skupine za mobilno aplikacijo in spletni portal različne in tako dve sicer povezujoči orodji rešujeta različne probleme, je pomembno vplivala na lansiranje orodij na trg, tako z vidika pozicioniranja in trženja kot z vidika prioritet za nadaljnji razvoj.

Brez vključitve vseh deležnikov v fazi delujočih prototipov, opredelitve in spoznavanja ciljnih uporabnikov ter njihov potreb in bolečin, bi obstali v fazi lepo oblikovane aplikacije in spletne strani, za kateri ni jasno, komu služita. Proces, ki smo ga izvedli v okviru projekta Di-Gozd, je dober primer korakov, ki jih ne smemo izpustiti pri razvoju storitvenega produkta ali rešitve.

Več o projektu:

www.inkubator-kocevje.si/projekti/di-gozd
di-gozd.si

[1] Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (stanje januar 2023).

Dodajte se na seznam prejemnikov našega strokovnega mesečnika.

Arhea Mentor bo vsak mesec prinesel nove primere dobre prakse, nova znanja in tehnologije, ki smo jih spoznali. Lahko prelistate Arhiv zadnjih Mentorjev, če pa si želite biti med prvimi, ki bodo izvedeli za novosti, se prijavite!

Še ne prejemate Mentorja?