O spletu 3 se v javnosti govori že nekaj časa. Splošna javnost ga pozna kot kripto svet žetonov in NFT-jev, v resnici pa je to veliko več. Gre za novo evolucijsko stopnjo spleta, ki bo močno vplivala tako na individualne uporabnike kot na podjetja (npr. dostop do podatkov in raziskave). Vseeno obstaja pri prehodu na splet 3 še veliko izzivov. V prvem delu tega prispevka na kratko orišem stopnje razvoja spleta pred spletom 3, v drugem pa podam nekaj izhodišč o tem, kaj vse splet 3 je in kakšni so izzivi, ki jih moramo rešiti, da zagotovimo uspešen prehod.
Začetki interneta in splet 1
V 90. bi bila napoved, da bodo “vsa” podjetja postala internetna podjetja. Večina strani je bilo povsem statičnih, spletne trgovine pa so bile višek tehnologije. Internet smo uporabljali tako, da smo z njega brali. Obstajale so spletne strani podjetij, rumene knjige, iskalniki, pa tudi že nekatere spletne trgovine (npr. Amazon je začel delovati leta 1995). To so bile strani, spisane v programskih jezikih HTML ali Flash, interaktivne vsebine pa so ustvarjali lastniki strani sami.
Največji izziv takrat je bil ustvariti aktivno dvosmerno sodelovanje. Spomnim se, kako smo se v podjetju, s katerim sem takrat sodeloval, trudili narediti spletno mesto, v katerega se uporabnik prijavi in ureja gostovana spletna mesta – npr. WordPress.
Prehod v splet 2
Leta 2010 je na svet prišel iPhone1. Ta dogodek lahko poenostavljeno označimo kot začetek spleta 2. Spomnimo se prvih wap portalov, kač in plačljivega zvonjenja na Nokiah. Pred tem se je telefon uporabljalo skoraj izključno za klice oz. branje spleta 1. Bili so sicer poskusi dvosmerne komunikacije z dlančniki Palm, ampak šele Apple App store je sprožil splet 2 – ko vsebine/aplikacije ustvarjajo razvijalci in ponujajo na enem mestu. Ključna lastnost druge iteracije interneta je torej povezovanje/sodelovanje na internetu – uporabniki poleg interakcij ustvarjajo tudi vsebine v aplikacijah. Uporabniška izkušnja postaja neprimerljivo boljša. Tako so se razvila družbena omrežja in poslovni modeli, ki izrabljajo eksplozijo interakcij, npr. platforme. Pogosto so dostopi do le-teh brezplačni, uporabnik si ustvari račun in sam postane produkt. Poenostavljeno, plača s svojimi interakcijami in vsebino (dobi »ranking« v skupnosti).
Kasneje platforme niso bile več zadovoljne samo z nadzorom nad interakcijami znotraj lastne platforme in so začele poskušati olastniniti še ostale interakcije – Connect with Google, Cloud storage ipd.
Izziv spleta 2 je asimetrija med njegovimi deležniki. Vozlišča nadzirajo in poznajo vse transakcije. Določajo tudi, kdo je lahko vključen v interakcije znotraj platforme. Uporabniki tako plačujejo s podatki in vsebino, brez, da bi za to vedeli ali se s tem strinjali. Prav tako so možnosti monetizacije uporabnikov slabe (zaradi posrednikov, kot so plačilne kartice), hkrati pa nimajo nadzora nad kanalom zaslužka (lastnik platforme jih lahko omejuje ipd.).
Splet 3 in prihodnost interneta
Prehod v splet 3 se je sicer začel že leta 2008, a je od leta 2017 intenzivnejši. Do njega je prišlo zaradi vse večje težnje po decentralizaciji interneta. Težnje po internetu, v katerem obstajajo originali, tj. v katerem uporabnik postane lastnik svojih interakcij in komunicira neposredno z drugimi uporabniki. Internet, ki temelji na pametnih transakcijah, kjer so protokoli preverljivi in je lastništvo vsebine dokazljivo. Hkrati iz skupnosti nihče ne more biti izključen in nihče ne potrebuje dovoljenja. V različnih spletnih interakcijah lahko sodelujemo z različnimi anonimnimi identitetami (vezanimi na nek račun). Vizija spleta 3 je, da ni posrednikov, sodelovanje je enostavno in mu lahko zaupamo, hkrati pa lahko lasten prispevek (čas/vsebino/interakcije) monetiziramo.
Kako ga bomo čutili
Ideja je, da bomo uporabniki spleta 3 imeli gumb, s katerimi se bodo povezali z lastno denarnico, tj. računom. Vsa »pomembna stanja« bodo decentralizirana. Različni protokoli / omrežja bodo nepovezana, zato bomo potrebovali menjalnice, da izmenjamo žetone, ki jih potrebujemo za obisk in sodelovanje v drugih omrežjih. Za uporabo pogodb bomo potrebovali žetone, včasih tudi vstopnice (NFT). Pomembni dogodki, informacije ipd. bodo zabeleženi na verigi blokov, nad njimi bodo pametne pogodbe, v katere bodo lahko vstopale stranke (prek UI vmesnikov spleta 3). Skupnost bo z glasovanjem soodločala, s forkanjem naredila nove projekte, z žetoni nagrajevala “pridne” uporabnike.
Forking se zgodi, ko skupnost naredi spremembo protokola na verigi blokov.
Kaj bomo lahko počeli
To je podobno težko vprašanje, kot je bilo leta 2002, kaj bomo čez 10 let lahko počeli s telefonom. Kljub temu, da danes ne vidimo podrobnosti, pa lahko vidimo vsaj grobe obrise tega, kaj bomo v nekaj letih lahko v spletu 3 počeli:
- digitalno podpisovali,
- opravljali finančne transakcije,
- zmanjševali tveganje iz naslova asimetrije informacij / vstopanja posrednikov,
- beležili stanja v verigi vrednosti na verigo blokov,
- posojali denar (z avtomatskim vračilom),
- frakcionalizirali lastništvo,
- financirali podjetja / umetnike / posameznike,
- kupovali in prodajali vstopnice,
- ustvarjali decentralizirane organizacije (glasovanje / doseganje konsenza) ipd.
Pametne pogodbe v kombinaciji s podatki, ki jim verjamemo, bodo pripeljale do brezplačne arbitraže. Ker bodo tovrstne interakcije poenostavile možnosti monetizacije, bodo možnosti spletnih pasivnih dohodkov toliko večje. Vzpostavil se bo trg za virtualne dobrine, ki bo temeljil na žetonih, npr. igre, infrastruktura (APIji na žetone), avtentikacija in licenciranje raznoraznih pravic.
Izzivi pred nami
Seveda smo še zelo na začetku. Obstajajo mnogi izzivi:
- skalabilnost (rast, finalnost, hitrost) – dosegamo nekaj tisoč transakcij na sekundo, teoretično morda nekaj 100k TPS, Visa npr. 24k TPS
- uporabnost – kaj razen špekulacij lahko danes narediš na verigi blokov?
- odnos med tehnologijo, verigami, skupnostmi in žetoni
- poraba energije
- slaba uporabniška izkušnja (v primerjavi z spletnom 2)
- ljudje niso skrbni (pozabljajo, izgubljajo, ne spoznajo se na tehnologijo, nimajo znanja o računalniški varnosti)
- ne dovolj dobro poznavanje uporabnikov (vzporedno z razvojem tehnologije se razvija trg)
- žetoni niso fiat valuta (izzivi so pranje denarja, banke, KYC …)
- CBDC bo konkurenca žetonom
- nereguliranost (bad playerji, špekulanti, divji zahod)
- vse večja regulacija omejuje inoviranje
Povzetek
Splet postane splet 3, ko:
- imaš možnost reči, da je v internetu kopij nekaj original,
- uporabniški profil postane denarnica / žeton / NFT vstopnica
- aplikacije uporabljajo (žetonizirane) protokole kot Lego kocke
- za sodelovanje ne rabiš dodatnega zaupanja v znamko (vsakdo lahko preveri podatke, kodo, izvrši samo lastnik)
- se zgodi prehod od aplikacije k uporabniku
- (uporabni) protokoli omogočajo lažjo monetizacijo
- je splet kriptografsko varen, ni posrednikov
- je splet zaseben (identiteta je uporabniški račun / denarnica)
Torej, »internet owned by the builders and users, orchestrated with tokens« (Packy McCormick za NY Times, 2022).
Boris Horvat, CEO & Cofounder at ACEX, CEO & Cofounder at Abelium
