Tržne raziskave se spreminjajo tudi v podjetjih, saj morajo nuditi več za enak ali celo manjši budžet, zato vedno več raziskav izvajajo podjetja sama (DIY). Pomembno je, da nudijo vpogled v stranke (insight), zato morajo raziskovalci postati svetovalci, ki managementu ponudijo rešitve. In nenazadnje, interne tržne raziskave postajajo vedno bolj aktivne z uporabo novih (raziskovalnih) pristopov (kot so spletna analitka, spletno anketiranje, lastni spletni paneli …).
Tržne raziskave se spreminjajo tudi v podjetjih:
- nuditi morajo več za isti ali celo manjši budget, zato vedno več raziskav izvajajo tudi podjetja sama (DIY);
- nuditi morajo vpogled v stranke (insight), zato morajo raziskovalci postati svetovalci, ki managementu ponudijo rešitve;
- interne tržne raziskave postajajo vedno bolj aktivne z uporabo novih (raziskovalnih) pristopov (kot so spletna analitka, spletno anketiranje, lastni spletni paneli,…).
Raziskovanje strank z brezplačnimi DIY orodji je vedno bolj razširjeno, vendar se pri tem ne sme pozabiti na kakovostne vprašalnike in adreme, primerno povabilo k sodelovanju, zavezo k ukrepanju in pomen povratne komunikacije. Pri izvedbi raziskave in povezovanju podatkov je treba spoštovati tudi varovanje osebnih podatkov (VOP), pri čemer so lahko v pomoč Smernice za varstvo osebnih podatkov pri izvajanju internih tržnih raziskav, ki njih je izdal Informacijski pooblaščenec v sodelovanju z Arheo.
Vedno več raziskav podjetja izvajajo tudi med zaposlenimi, saj na ta način hitro dobijo rezultate in hkrati vpletejo zaposlene. Osnovni izzivi na tem področju so podobni, kot pri raziskovanju strank. Hkrati pa teh raziskav ne smemo delati preveč, saj se odziv sicer lahko zmanjša, tudi pri ključnih raziskavah, ki merijo npr. zadovoljstvo, motiviranost in zavzetost zaposlenih. Zato je potreben celovit pregled nad izvajanimi raziskavami med zaposlenimi in tudi njihovo interno komuniciranje.
Napovedani trend za 2015 pa so mikro tržne raziskave, ki pridobivajo na pomenu zaradi padanja odziva, potreb po dopolnjevanje baz in novih mobilnih kanalov. Pri tem je zelo pomemben načrt zajema podatkov (lahko se gre ‘top-down’ ali ‘bottom-up’), pa tudi povezovanje z ostalimi aktivnostmi podjetja in vključevanje v procese in organizacijo, saj lahko določene podatke zbirajo tudi zaposleni. Poskrbeti je treba tudi za dejansko izkoriščanje podatkov, ne le polnjenje baz.
Vsi trendi in prakse vodijo do povezovanja velikega števila podatkov, ne sme pa se pozabiti tudi na povezovanje profilov – že znotraj podjetja, ob smiselnem vključevanju zunanjih, da se ustvari time z vsemi potrebnimi znanji in kompetencami, saj pri nas še nimamo polimatov.
