Zero-party podatki o strankah postajajo vse bolj pomembni, saj gre za podatke, ki jih stranka ali kupec namerno in proaktivno deli s podjetjem. Zero-party veljajo za bolj najbolj natančno vrsto podatkov (v primerjavi s third-party podatki), ki podjetjem pomagajo pri razumevanju preferenc in vedenja strank ter krepitvi njihovega zaupanja.
Kar pa je najpomembnejše, zero-party podatki so v lasti podjetij in imajo do njih neposredni dostop, ne glede na to, kakšne spremembe piškotkov ali se zgodijo v prihodnosti!
Zero-party podatki so informacije o strankah …
- ki jih stranke delijo namerno in zavedno/prostovoljno, tudi proaktivno,
- ki jih lahko dobimo le tako, da o njih vprašamo stranke,
- kjer stranke nimajo skrbi, kako smo te podatke o njih pridobili.
Primeri zero-party podatkov so:
- nakupne namere,
- preferenca glede komunikacije in kanalov stika/obveščanja/nakupa,
- interesi, življenjski stili,
- razlogi za zapustitev košarice.
Zero-party podatke potrebujemo za gradnjo odnosa s strankami
5 razlogov, zakaj stranke sodelujejo
Ker v zameno pričakujejo neko vrednost …
- prilagojeno / boljšo ponudbo (z interesom, da jo sooblikujejo),
- prilagojeno / personalizirano izkušnjo (in komunikacijo),
- izpolnitev lastnih potreb (po informacijah, vplivanju, lastnem prispevku, izražanju svojega mnenja),
- interakcijo in povratne informacije,
- ugodnosti pri nakupu.
Consumers expect brands to demonstrate they know them on a personal level.
McKinsley ugotavlja za ZDA potrošnike.
Kako zbirati zero-party podatke? Z občutkom in nevsiljivo.
- Postopoma in razprešno, ne sazujmo strank s preveč vprašanji naenkrat.
- Zbirajmo le podatke, ki jih bomo uporabili – za vsako vprašanje se vprašajmo, kako ga bomo uporabili.
- Podatki naj se stekajo na eno mesto, da jih lahko med seboj povezujemo.
- Bodimo transparentni zakaj želimo strankine podatke in kaj bom ponudili/naredili v zameno.
- Držimo obljube – če podatke zbiramo za izboljševanje ponudbe, to tudi izvajajmo.
Na kratko … Cenimo njihov in svoj čas.
Podatke lahko zbiramo na različne načine, vsem pa je skupno postavljanje vprašanj (raziskave)
- Spletne raziskave na lastnih kanalih v obliki obrazcev, anketnih vprašalnikov, diskusij in forumov (www, mobile, email, social …),
- lastni raziskovalni paneli (sistematično in dvo- ali večsmerno),
- transakcijske raziskave z vsebino,
- pridobivanje odziva/feedback (komentarji, use case-i),
- izpolnjevanje profilov ob registraciji in na porabniških računih,
- posamična vprašanja,
- kvizi,
- natečaji, kampanje.
Kaj pa GDPR?
Ni potrebno, da imamo soglasja vseh strank.
- Vključimo vsaj tiste, ki so soglasja že podala in ne čakajmo ostalih.
- Uveljavljamo lahko tudi zakoniti interes.
Stranke nam podatke zaupajo prostovoljno in zavestno.
- Imajo boljši občutek, kot če jih le nevidno ‘opazujemo’.
- Manj zapletov in dilem glede GDPR.
GDPR v tem primeru ni več bad guy, ampak orodje za transparentno komuniciranje!
Kako začeti?
